Ivančna Gorica je dolenjska občina in naselje.
Središče občine Ivančna Gorica se nahaja ob sodobni prometnici, severno od središča pa je zgodovinsko pomemben Cistercijanski samostan Stična. Prometne povezave od tod vodijo tudi v smeri jug proti izviru reke Krke ter istoimenskega kraja ob njenem izviru. Občina Ivančna Gorica se nahaja v osrednji Sloveniji, razteza se na območju velikem dvesto sedemindvajset kvadratnih kilometrov. Občina Ivančna Gorica šteje preko šestnajst tisoč prebivalcev, ki živijo v stosedemintridesetih naseljih. Naselja so združena v dvanajst krajevnih skupnosti : Višnja Gora, Šentvid pri Stični, Stična, Muljava, Ivančna Gorica, Zagradec, Ambrus, Metnaj, Dob, Temenica in Sobrače. Višnja Gora je mestece s starim mestnim jedrom, ki leži na podolgovatem griču pod razvalinami starega gradu. Staro mestno jedro leži na nadmorski višini tristo štiriinosemdeset metrov, novejše naselje pa leži nižje na nadmorski višini tristo osem metrov. Arheološke najdbe pričajo o poselitvi Ilirov in Keltov na tem območju. Šentvid pri Stični je nekdanja prafara, v zgodovinskih virih je prvič omenjen leta tisoč sto dvaintrideset. Krka je vas, kjer se občina Ivančna Gorica stika s Suho Krajino. Vas leži na nadmorski višini dvesto sedeminosemdeset metrov, v njeni bližini je izvir dolenjske reke Krke. Reka izvira v bližini Kraške Jame, severno od vasi Gradiček. Z vsemi rovi skupaj je Kraška jama dolga skoraj petsto metrov ter široka do trideset metrov. Velja za izredno turistično točko občine Ivančna Gorica, turistom je možen ogled le dela celotnega jamskega sistema. Ogled je pogojen z vodnatostjo izvira, v njeni bližini pa se nahaja še ena jama. Poltarica je jama in pritok Krke, njen ogled je rezerviran za izkušene jamarje. Vasi Krka daje pečat znana romarska cerkev sv. Kozme in Damijana. O življenju na tem delu občine Ivančna Gorica v davnini priča arheološko najdišče na pobočju Ciganovega vrha.
Ivančna Gorica je občina na območju slikovitih dolenjskih gričev.