Čevlji so človeško odkritje in znak sposobnosti razvoja.
Čevlji so pojem, ki označuje obuvala različnih vrst in tipov. Najbolj vsestranske oznake srečamo v narečjih, kjer je ena beseda uporabljena za celo vrsto obuval. Največkrat pojem čevlji pomeni obutev, ki ima trši podplat ter sega do gležnja ali nekoliko čez gleženj. Za izdelavo se uporabljajo različni umetni in naravni materiali ter različni postopki izdelave. Kdaj natančno vstopijo čevlji v človekovo zgodovino je nemogoče reči. Zagotovo pa je moč trditi, da so posledica zaščite stopala pred mrazom ter agresivno podlago. V bolj ugodnih vremenskih razmerah so mnogi ljudje še pred pol stoletja pogosto hodili bosi, nekateri to prakticirajo tudi danes. Gre za razmišljanje po načelu : kar te ne ubije, te naredi močnejšega. Stopala pa so hkrati veliko bolj odporna oziroma vzpostavijo obrambne sposobnosti. Med arheološkimi najdbami se najde različne preproste izvedbe, ki kažejo na iznajdljivost človeka iz tistega obdobja. Tak primer se nam ponuja na ogled v Južnotirolskem deželnem arheološkem muzeju v Bolzanu. Gre za legendarno mumijo poimenovano Ötzi, po istoimenskih Alpah. V muzeju lahko vidimo rekonstrukcijo človeka z obleko, obutvijo ter opremo, ki so jo našli ob njegovem truplu. Njegovi čevlji so bili razmeroma preprosti, vendar vodoodporni in široki, primerni za hojo po snegu. Po predvidevanju strokovnjakov izvira naš davni prednik iz štiriintridesetega stoletja pred našim štetjem. Kar pomeni, da je vsaj toliko stara obutev primerna za sneg oziroma hojo po zasneženi pokrajini. Zagotovo pa je bila obutev iznajdena še prej, najverjetneje tudi v preprostejši izvedbi. Na mnogih območjih Alp še danes srečamo v poletnem času hojo brez obutve, ki naj bi pozitivno vplivala na stopala. Čevlji na tem območju so uporabljeni v zimskem času ter ob pojavu drugih za stopala in zdravje neugodnih vremenskih razmerah.
Čevlji so dokaz, da je človek znal naravne danosti sebi v prid uporabiti že v pradavnini.