Vzajemni skladi omogočajo razpršitev tveganja naložbe.
Razdeliti tveganje pomeni njegovo zmanjšanje s tem, da ga prenesemo na več različnih naložb. O tem znajo mnogi povedati veliko, zato ne velja za posebno znanost. Jasna je vsem, ki so že slišali za nazorno predstavo z jajci in košaro. Postane pa znanost, ko gremo v podrobnosti razdelitve oziroma razpršitve tveganja. Pri naložbah so to predvsem razdelitve na tvegane, manj tveganje in varne naložbe. Razdelitev na podobnem principu nudijo tudi vzajemni skladi , izbiramo lahko med delniškimi, obvezniškimi, denarnimi ali mešanimi skladi. Tveganje lahko sicer razdeli oziroma razprši oseba sama s tem, da naložbi nameni zgolj del prihodkov, premoženja oziroma privarčevanih sredstev. Preostanek pa upravlja drugače, v primeru tvegane naložbe ravno nasprotno. Torej ima spet razdelitev na del premoženja, ki je namenjen tvegani naložbi in del, kateri je namenjen varnosti. Naložbe, kot so vzajemni skladi nudijo možnost izpolnitve želje po zmajanem tveganju. Majhno tveganje je možno predvsem pri naložbah, ki imajo jamstvo. Najboljše nam nudi država in sicer do določene višine ter z drugimi pogoji. Obstajajo pa tudi vzajemni skladi, ki niso tvegana odločitev. Odločitev za bolj tvegane naložbe je nadalje prepuščena posamezniku. Nekatere osebe vidijo v njih preveliko tveganje, zato se zanje v nobenem primeru ne odločijo. Predvsem gre za starejše generacije, ki imajo zato velikokrat upravičene razloge. Vendar gre le za del njihove generacije, nekaterim je že dolgo znano, da isto možnost nudijo tudi vzajemni skladi . Predvsem pa to vedo mlajše generacije, ki so odrasle v drugačnih okoliščinah, soočeni so z drugačnimi lastnostmi odraščanja, temu primerno se vedejo tudi do naložb. Starejše generacije poznajo tudi nekatere zelo klasične oblike naložb, ki mlajšim generacijam niso znane. In seveda obratno. Sodobni vzajemni skladi so dobre naložbe za vse generacije ter vse možne načine investiranja.
Vzajemni skladi so odločitev za preudarno in osebno pogojeno ustvarjanje donosov.