5 najpogostejših problemov pri dedovanju

Glavni instrument dednega prava je oporoka, oz. zadnji testament, ki jo umrli pripravi pred smrtjo. V primeru, da pa ni bilo časa spisati oporoko, pa tu nastopi  zakon o zakonitem dedovanju, ki nam ga pomaga interpretirati odvetnik za dedno pravo. Zgodi pa se lahko tudi, da premoženje preide v last državi. To se zgodi, ko ni dedičev oz. ti zavrnejo dedovanje. Kdo nam lahko ta zakon približa kot laiku?

Najpogostejše vprašanje se nanaša na dedovanju, ki poteče v zunajzakonski skupnosti. Tu moramo poudariti, da je dedovanje v zunajzakonski skupnosti izenačeno z zakonsko zvezo.

Drugo najpogostejše vprašanje pa zadeva problematiko dedovanja, ko je zapustnik še v času njegovega življenja zapustil hišo z darilno pogodbo. V tem primeru smo do dedovanja upravičeni in lahko pričakujemo zapuščino. Podedovali pa jo bomo v tako velikem deležu, kot je velika vrednost zapuščine. Če naletimo na težave lahko pokličemo odvetnika za delovno pravo.

Tretji problem se nanaša na podpis pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki ga nudimo v primeru nebogljenosti in za primer, ko starejši ne morejo skrbeti več sami zase. Tako smo primorani oskrbeti zanje. V zameno za to se nepremičnine prepišejo na mlajše, ki lahko z njimi že upravljajo v času življenja starejših. Najbolj pomembna stvar pa je ta, da ker smo nepremičnine dobili odplačno, nam naši bratje sestre in ostali dediči ne morejo terjati premoženja.

V četrti točki naj pojasnimo vprašanje, če smo v primeru, da se zapustnik odpove našemu dedovanju še odgovorni za njihove nastale dolgove. Ne, to nas razbremeni vseh zavez, ki bi nas sicer spremljale čez čas in bi nas dohitele. Za pogodbe poskrbi odvetnik za delovno pravo.

Peti težava se nanaša na dedovanje skupnih stvari. Denimo, da je zemlja naša, hišo dvojčka pa zgradimo skupaj s prijatelji. V tem primeru bodo naši otroci dedovali našo zemljo, hišo pa si bodo razdelili skupaj s prijatelji otrok.