Proteini so življenjsko nujni

Proteini so življenjsko nujne snovi v prehrani. S prehrano pridobljeni proteini nam pomagajo pri celjenju ran, nadzorujejo krvni tlak, ohranjajo zdrave mišice in optimalno telesno težo. Proteine lahko vnašamo tudi s prehranskimi dopolnili.

beljakovine so nujne za ohranjanje mišic
Beljakovine so pomembne v prehrani

Pomanjkanje proteinov ogroža zdravje

Mlečni izdelki, mesni izdelki, ribe, stročnice, jajca in druga živila nam nudijo bogato zalogo. Proteini morajo biti v prehrani optimalni, sicer lahko pride do negativnih posledic. Tudi način prehranjevanja je zelo pomemben, če želimo imeti zdrav življenjski slog. Na splošno velja za zdrav življenjski slog tisti, ki se zaveda potreb telesa in njegovih posebnosti. Zajtrk je zagotovo najpomembnejši del prehranjevanja, saj telo potrebuje energijo. Hkrati velja tudi za obrok, pri katerem obstaja največ možnosti za izničenje prehranskih pregreh. Med proteini lahko najdemo živila, ki v neprimernem času zaužita prinašajo negativne posledice. Zaužita ob zajtrku, pa se preko celega dneva porabijo in izkoristijo. Ravno obratno je zaužitje istega obroka v večernih urah. Telo takrat potrebuje predvsem počitek, da se lahko regenerira in pripravi na aktivnosti naslednjega dne. Nespametno je predvsem zaužiti obilico hrane pred spanjem, saj s tem obremenimo telo s procesom prebave.

Priporočljiv je ustrezen časovni razmik med zadnjim obrokom hrane in začetkom počitka. Še bolje pa je, če so proteini v prehrani optimalno razporejeni preko celega ne. Na voljo imamo poleg tega nekaj možnih dodatnih učinkov. Zaužiti proteini lahko v določeni hrani nudijo dodatne učinke, kot je večja koncentracija in zbranost. Takšna hrana je primerna za vse generacije, ki imajo tekom dneva zahteve po večji koncentraciji in zbranosti. Ne zavedanje teh možnosti temelji na več razlogih : neosveščenost, zasičenost z reklamnimi sporočili, pomanjkanje časa za razmislek in podobno. Osveščenost pomeni, da teorijo združimo z prakso. Kaj določena živila prinašajo nam govorijo številni viri informacij, potrebno jih je zgolj preizkusiti v praksi ter ugotovljeno po potrebi prilagoditi. V prehrani imajo proteini pomembno vlogo, določena z njimi bogata živila pa so možna dodana vrednost prehrane.

 

 

Zdrav zajtrk je obvezen

Zdrav zajtrk je zjutraj obvezen , če želimo zdravo živeti. Zdravo živeti pomeni imeti zdrav zajtrk. Za mnoge je zdrav zajtrk že takrat, ko kar koli koristnega sploh zaužijejo. Namesto tega veliko ljudi zjutraj nimajo zdrav zajtrk. Zajtrka z drug besedo praktično ni. V najboljšem primeru je zdrav zajtrk veliko oseb kozarec vode, kava, v najslabših primerih pa še cigareta. Zavedanje pomena zajtrka je opisano na tisoč in en način, najbolj učinkovito pa je, če pozitivne učinke sami občutimo.

Naučit se velja, da se po spanju, človek nahrani. Preprosto si mora vzeti čas . Izgovorov pri tem ni, saj nekatere koristne in zdrave jedi lahko pripravimo v nekaj minutah. Potrebno je le uskladiti čas zajtrka z drugimi obveznostmi. Deset minut, kolikor lahko v nekaterih primerih traja zajtrk, lahko pridobimo pred ali po zajtrku. Pred zajtrkom pridobimo čas, da se ustrezen čas prej prebudimo. Po zajtrku pa deset minut pridobimo tako, da se bolje organiziramo. Izključiti velja tudi vse nepotrebne razvade, kot so cigareti, branje informacij preko telefona in drugih medijskih naprav ter podobno. Zdrav zajtrk se mora v človeško življenje vnesti kot dobra in koristna razvada. Enostavno mora postati del življenja. Ko se prebudimo mora kmalu slediti zajtrk. Ko si to enkrat vtepemo v glavo in začnemo redno zajtrkovati postane zajtrk rutina. Kar je edino prav.

Nekateri zajtrk preprosto preskočijo, ker se jim ne zdi smiselno jesti, za nekatere energijsko manj zahtevne aktivnosti. Predstavljajo jih razna dela doma. Njihova značilnost je, da ne porabijo veliko energije. Vendar se pri tem ne zavedajo, da telo v vsakem primeru potrebuje energijo. V času počitka je telo izkoristilo in predelalo vse koristne snovi iz hrane, kar pomeni, da za novo aktivno in intenzivno delovanje v naslednjih nekaj urah potrebuje energijo. Zdrav zajtrk nam zagotovi potrebno energijo za aktivnosti, ki sledijo kmalu po zajtrku.

Več o tem

Hujšanje izboljšuje življenje

Hujšanje lahko izboljšuje življenje .

Kakovostno življenje med drugim vključuje na eni strani optimalno prehrano, na drugi pa hujšanje. Danes je hujšanje pomembno zaradi zavedanja pomena optimalne telesne teže in vseh pripadajočih lastnosti. Hujšanje lahko pripomore k ravnovesju človeka s svojimi potrebami in naravnimi značilnostmi okolja v katerem živi. Dobro hujšanje je vsako hujšanje, ki se prelevi v navado. Hujšanje na kratek rok to zagotovo ni. Primerno je le v izjemnih primerih. Sicer pa je naravno hujšanje znano že zelo dolgo. Lahko ga opazimo v nekaterih starejših virih, velik pa nam o hujšanju na svoj način sporoča tudi narava. Aktivnosti narave so usklajene z geografskimi značilnosti, podnebjem in drugimi značilnostmi. Oskrba s potrebnimi snovmi je z njimi uravnana. Kar pomeni, da so v določenih obdobji količine večje, v drugih manjše, spremenljive so tudi druge lastnosti oskrbe. Pri človeku ni nič posebno drugače. Razlika je predvsem v dejstvu, da je človek aktivno bitje in si za razliko od narave velikokrat ne more privoščiti takšnega počitka. Narava pozimi spi oziroma so njene aktivnosti velikokrat bistveno manj aktivne in intenzivne kot v drugih obdobjih leta. Človek si takšnega počitka ne more privoščiti. Lahko pa svoje aktivnosti času primerno prilagodi. Nekateri ljudje znajo povedati o svoji izkušnji, da v zimskem času bistveno bolj spijo oziroma jim je spanec bistveno bolj pomemben kot v drugih delih leta. Podobne so izkušnje s prehrano. V zimskih obdobjih so zaradi nizkih temperatur in drugih značilnostih zahteve drugačne kot v poletnih ali drugih odbojih. Prehrambne zahteve , ki so optimalne, poleg aktualni upoštevajo tudi zahteve, ki bodo izražene v prihodnosti. V poletnem času se človek lahko oskrbi s snovmi, katere mu bodo koristile v zimskem obdobju leta. Enako velja za obratno aktivnost, ki je izražena kot zahteva pri prehodu v novo obdobje leta.

Hujšanje je proces zmanjšane aktivnosti vnosa potrebnih snovi.

http://fidimed.si/strokovni_clanki/presnova/22/debelost_in_hujsanje/

OMEGA 3

Omega 3 maščobne kisline so zelo pomembne za naše zdravje, saj pomagajo pri zdravljenju bolezni srca in ožilja, znižujejo nivo holesterola in imajo nalogo odmaševanja arterij. Omega 3 kisline pa imajo tudi nekatere druge pozitivne učinke, kot je na primer vpliv na zdravje las ter kože. Ker ob njihovem uživanju maščoba hitreje izgoreva so zelo učinkovite tudi pri hujšanju. Ravnovesje med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami naj bi bilo od 1 : 1 do največ 1 : 4. Kadar v telesu ni dovolj omega 3 maščobnih kislin, telo ne more resorbirati drugih maščob, ki tako ostanejo neizkoriščene. Najbolj bogat naravni vir omega 3 maščobnih kislin je laneno olje, toda le takrat kadar je stisnjeno brez prisotnosti zraka, zaščiteno pred svetlobo ter ga hranimo v hladilniku in porabimo v nekaj tednih. V nasprotnem primeru so boljša izbira sveže zmleta lanena semena, ki so pridelana na ekološki način. Velik vir omega 3 maščobnih kislin so tudi globokomorske ribe, predvsem sardele in inčuni ter ribje olje. Njihov učinek na telo je zelo pozitiven, saj vplivajo na zdravje srca, možganov, sklepov, ožilja in oči, redni uživalci pa naj bi bili tudi bolj odporni na bolezni kot so obolenja oči, depresija in bolezni srca. Ker pri uživanju omega 3 maščobnih kislin preko prehrane nikoli ne moremo vedeti točne količine, ki smo jo zaužili, so priporočljiva tudi različna prehranska dopolnila. Tako lažje nadzorujemo vnos, pa tudi sam vir omega 3 je lahko veliko bolj varen.

OMEGA 3
Omega 3 maščobne kisline imajo številne pozitivne učinke, med drugim pa so njune tudi za zdravje srca in možganov ter pomagajo pri dihanju in pljučnih boleznih kot je astma. Najdemo jih v nekaterih vrstah hrane, priporočljiva pa je tudi uporaba različnih prehranskih dopolnil, ki omogočajo nadzorovan vnos omega 3 maščobnih kislin v telo, medtem ko pri hrani ta ni mogoč. Odrasel človek naj bi dnevno zaužil 3200 gramov omega 3 in če to količino ponazorimo na uporabi ribjega olja, bi to predstavljajo približno dve čajni žlički. Vsakodnevna prehrana je preveč nasičena z omega 6 maščobnimi kislinami in premalo z omega 3. Idealno razmerje med omega 3 in omega 6 kislinami je 1:1 in zato je priporočljivo izogibanje sončničnemu, koruznemu, sojinemu, olju oljne ogrščice, ali izdelkom, ki vsebujejo ta olja, saj bodo le še poslabšala azmerje omega 6 nasproti omega 3. Priporočljive maščobe so kakovostno deviško oljčno olje, kokosovo olje, avokado in ekološko maslo, razmerje pa lahko izboljšamo tudi z zamenjavo vrste mesa, ki ga uživamo. Da bi si zagotovili potrebne omega-3 maščobne kisline, razmislite o mesu živali, ki živijo na prostem, ali, v primeru živine, hranjene s senom. Bogat vir omega 3 maščobnih kislin je tudi laneno olje oziroma sveže mleta lanena semena, ribje olje, nekatere vrste globokormorskih rib, orehi in olja jeter polenovke. Polinenasičene maščobne kisline so nujen dodatek k prehrani in prava hrana za možganske funkcije. Ne le da pomagajo pri uravnavanju holesterola in hitrem izgorevanju maščob, temveč pomagajo tudi pri vzdrževanju gibkih sklepov, lasem in koži dajejo zdrav videz ter krepijo imunski sistem.

OMEGA 3
Omega 3 maščobne kisline so nujen dodatek k hrani in vsebujejo kvalitetne maščobe, ki jih najdemo v lanenem in ribjem olju, orehih in lanenih semenih, globokomorskih ribah, najbogatejši vir so skuše, sardele, tuna, losos, slanik, jezerska postrv in atlantski jeseter ter olju jeter polenovke. Slaba lastnost vnosa omega 3 preko hrane je, da nikoli ne vemo količine, ki jo hrana vsebuje, zato mnogi priporočajo tudi uporabo različnih prehranskih dopolnil. Omega 3 maščobne kisline pomagajo pri vzdrževanju zdravega nivoja holesterola in trigliceridov v krvi, blažijo migreno, odpravljajo alergije, krepijo imunski sistem, dajejo podporo naravnim funkcijam srca in ožilja ter lasem, nohtom in koži dajejo lep videz. Ker omega 3 maščobnih kislin telo ne more proizvesti samo, jih je treba vnašati s hrano. Kisline so bogat vir EPA in DHA, ki jih telo pretvori v prostaglandine, ki imajo velik pomen na možganske funkcije, ki se nananšajo na vid, koordinacijo gibanje in sposobnost učenja ter samo razpoloženje. Ribe naj bi se na našem jedilniku znašle vsaj dvakrat na teden, in sicer zdravstvene organizacije v Sloveniji priporočajo 0,5 do 1,8 grama omega 3 na dan, kar pomeni, da bi moral vsak posameznik dnevno pojesti 100 gramov rib ali 2-3 kapsule ribjega olja, ki pa ne služi kot nadomestilo ribe, temveč le kot prehransko dopolnilo. Omega 3 maščobne kisline so življenjsko nujno potrebne, obenem pa se je treba izogibati vnosu omega 6 kislin, ki je vedno pretiran in ruši ravnovesje. Ravnovesje med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami naj bi bilo od 1 : 1 do največ 1 : 4.

Kakšna naj bo prehrana nosečnice?

Prehrana nosečnice mora biti v prvi vrsti energijsko ustrezna in porazdeljena čez celotni dan. Seveda obstajajo določena priporočila kaj in koliko naj bi nosečnica pojedla. Vsekakor velja, da naj bo hrana energijsko ustrezna in enakomerno porazdeljena preko dneva, biti mora beljakovinsko bogata. Še posebej za nosečnice se priporoča hrana, ki vsebuje veliko železa, biti mora sveža in bogata z vitamini in minerali. Največja napaka pri prehrani nosečnice je njena in velikokrat miselnost vseh, ki so jih blizu, da mora jesti za dva. To morda že drži, a se mora pri prehrani zavedati predvsem, da je tisti drugi precej lahek zato ne potrebuje ogromnih količin. Rast in razvoj otroka sta neposredno odvisna od zadostnega vnosa kakovostnih hranil, beljakovin, ki jih telo porablja za gradnjo novih tkiv.

Hrana, ki jo uživa nosečnica naj vsebuje veliko kalcija in fosforja. Pomembno je, da zaradi potrebe po jodu in esencialnih maščobnih kislinah vsaj enkrat tedensko uživa morsko hrano. Prehrana nosečnic naj vsebuje nekatera semena in oreščke, fermentirane ekološke mlečne in sojine izdelke ter jajca iz proste reje. Nosečnice morajo biti še posebej pozorne pri uživanju ogljikovih hidratov in maščob, ker se potrebe po le teh povečajo. Glavni vir ogljikovih hidratov ne sme biti sladkor, moka in škrob ampak mora to biti sadje in zelenjava. V prehrani se priporoča uporaba maščob rastlinskega izvora, maščobne kisline pa naj bodo pretežno nenasičene. V prehrani se nosečnici odsvetuje uporaba ostrih začimb, čezmerna uporaba kuhinjske soli, svinjskega mesa, še posebej to velja za prekajeno meso, uporabi prekajenega mesa in konzervirane hrane. Prehrana nosečnic naj ne vsebuje steriliziranih in umetno obarvanih živil. Tudi pri pitju velja, daje najboljša voda, izogibati pa se je treba gaziranim pijačam, alkoholu, kavi in močnim čajem.

Prehrana nosečnic mora biti uravnotežena, saj le takšna poskrbi, da imata z otrokom dovolj vseh potrebnih sestavin.

Vir: fidimed.si