5 najpogostejših problemov pri dedovanju

Glavni instrument dednega prava je oporoka, oz. zadnji testament, ki jo umrli pripravi pred smrtjo. V primeru, da pa ni bilo časa spisati oporoko, pa tu nastopi  zakon o zakonitem dedovanju, ki nam ga pomaga interpretirati odvetnik za dedno pravo. Zgodi pa se lahko tudi, da premoženje preide v last državi. To se zgodi, ko ni dedičev oz. ti zavrnejo dedovanje. Kdo nam lahko ta zakon približa kot laiku?

Najpogostejše vprašanje se nanaša na dedovanju, ki poteče v zunajzakonski skupnosti. Tu moramo poudariti, da je dedovanje v zunajzakonski skupnosti izenačeno z zakonsko zvezo.

Drugo najpogostejše vprašanje pa zadeva problematiko dedovanja, ko je zapustnik še v času njegovega življenja zapustil hišo z darilno pogodbo. V tem primeru smo do dedovanja upravičeni in lahko pričakujemo zapuščino. Podedovali pa jo bomo v tako velikem deležu, kot je velika vrednost zapuščine. Če naletimo na težave lahko pokličemo odvetnika za delovno pravo.

Tretji problem se nanaša na podpis pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki ga nudimo v primeru nebogljenosti in za primer, ko starejši ne morejo skrbeti več sami zase. Tako smo primorani oskrbeti zanje. V zameno za to se nepremičnine prepišejo na mlajše, ki lahko z njimi že upravljajo v času življenja starejših. Najbolj pomembna stvar pa je ta, da ker smo nepremičnine dobili odplačno, nam naši bratje sestre in ostali dediči ne morejo terjati premoženja.

V četrti točki naj pojasnimo vprašanje, če smo v primeru, da se zapustnik odpove našemu dedovanju še odgovorni za njihove nastale dolgove. Ne, to nas razbremeni vseh zavez, ki bi nas sicer spremljale čez čas in bi nas dohitele. Za pogodbe poskrbi odvetnik za delovno pravo.

Peti težava se nanaša na dedovanje skupnih stvari. Denimo, da je zemlja naša, hišo dvojčka pa zgradimo skupaj s prijatelji. V tem primeru bodo naši otroci dedovali našo zemljo, hišo pa si bodo razdelili skupaj s prijatelji otrok.

Odvetnik delovno pravo v službi srečuje vsak dan

Skozi zgodovino smo bili in tudi dandanes smo priča mnogim stavkam. Te se zgodijo takrat, kadar neka pogajanja ne uspejo in pride do največjega odpora – stavke. Kadar odvetnik delovno pravo sreča zaradi teh dogodkov, je govora o kolektivnem delovnem pravu. To je področje, ki naj bi urejalo razmerja med vlado, sindikati, delodajalci in delojemalci.

 

Sindikat je skupina delavcev, ki se z delodajalci pogaja o pravicah delavcev. Uveljavljajo jih lahko v skladu s pravili, ki so lahko zapisana v zakonodaji ali pa je tako določeno v samih pravilih podjetja. V primeru večjih nesoglasij je odvetnik delovnega prava lahko v veliko pomoč pri dogovorih.

Seveda pa se vpleteni ne odločijo vedno za odvetnika delovnega prava, najprej se ti med sabo pogodijo o morebitnih spremembah ali preureditvah kolektivnih pogodb. Kadar je sporazum kvaliteten, odvetnik delovno pravo ne rabi vključevati v pogajanja.

 

Če se strani ne uspeta dogovoriti, se lahko delavci odločijo za najbolj skrajno potezo – stavkanje. To je zakonito in dovoljeno, če je bilo soglasno izglasovano med delavci podjetja. Obstajajo pa tudi prepovedi pri nekaterih občutljivih poklicih, niti ni dovoljeno, da bi delavci drugega podjetja stavkali samo zaradi občutka tovarištva do stavkajočih iz nekega podjetja. Protest po navadi poteka pred podjetjem, z vzklikanjem sloganov in nošenjem napisov, kar pa mora ostati v spodobnih in kulturnih mejah. Prav tako ne sme omejevati poslovanja podjetja. Ljudje pa stavkajo tudi na nezakonit način, tako da kot posamezniki z neaktivnostjo in slabim delom, neprihodom na delo ovirajo delovanje podjetja, ali pa z različnimi metodami bojkotirajo podjetje. Če potrebujete dobrega odvetnika za delovno pravo, ga lahko najdete na tej povezavi. Precej lahko pa ga najdete tudi prek spleta s pomočjo različnih iskalnih pojmov.