Gornji Petrovci, bogata zgodovina

Gornji Petrovci zasedajo gričevnato pobočje .

Novejši del naselja Gornji Petrovci pa se nahaja v dolini, ki jo zaznamuje Peskovski potok . Istoimenska občina leži v severovzhodnem delu Goričkega. To je gričevnata pokrajina ob tromeji z Madžarsko in Avstrijo. Občina obsega ozemlje veliko sedeminšestdeset kvadratnih kilometrov, razdeljeno je na tri krajevne skupnosti Gornji Petrovci, Križevci in Šulinci. Center predstavlja vas Gornji Petrovci v kateri je tudi sedež občine ter številne pomembne ustanove. To so zdravstveni dom, lekarna, osnovna šola, policijska postaja, poslovni center z banko, pošto, trgovinami ter drugimi pomembnimi ustanovami. Večji del prebivalstva občine Gornji Petrovci se ukvarja s kmetijstvom, med panogami prevladuje živinoreja, predvsem pridelava mleka. V minulih obdobjih je zaznati povečanje zanimanja za sadjarstvo in vinogradništvo. Ta trend je moč opaziti predvsem v vaseh vzhodnega dela občine Gornji Petrovci. O bogati in pestri zgodovini na območju občine pričajo številni umetnostni in zgodovinski spomeniki. Med najpomembnejše sodijo pozno gotska cerkev svete Trojice ali Nedela v Gornjih Petrovcih ter cerkev svete Ane v Boreči. Slednja se nahaja na slikovitem kraju, sredi borovi gozdov. Mogočni sta tudi evangeličanski cerkvi v križevcih in Gornjih Petrovcih. Evangeličanska cerkev v Križevcih je iz konca osemnajstega stoletja. Gornji Petrovci pa imajo evangeličansko cerkev iz leta tisoč osemsto štiriindvajset. V ozki dolini leži na neradnovski Mali Krki star Lenarčičev mlin. Zgrajen je bil že leta tisoč osemsto sedemdeset, na začetku enaindvajsetega stoletja je bil temeljito obnovljen. Z zajezitvijo potoka ob mlinu je nastalo jezerce, na njegovem bregu je urejeno otroško igrišče ter prostor za razne zabave na prostem. Občina Gornji Petrovci se lahko pohvali tudi z izvirom čiste in mrzle vode Mrzli stüdenec, ki nudi nepresahljiv vir osvežitve tudi v najbolj vročih poletnih dneh. Za pestrost dogajanja skrbijo številna kulturna, folklorna, turistična in športna društva.

Gornji Petrovci je prijetno okolje polno številnih naravnih in kulturnih znamenitosti.

http://www.mojaobcina.si/gornji-petrovci/

Ivančna Gorica, dolenjska občina

Ivančna Gorica je dolenjska občina in naselje.

Središče občine Ivančna Gorica se nahaja ob sodobni prometnici, severno od središča pa je zgodovinsko pomemben Cistercijanski samostan Stična. Prometne povezave od tod vodijo tudi v smeri jug proti izviru reke Krke ter istoimenskega kraja ob njenem izviru. Občina Ivančna Gorica se nahaja v osrednji Sloveniji, razteza se na območju velikem dvesto sedemindvajset kvadratnih kilometrov. Občina Ivančna Gorica šteje preko šestnajst tisoč prebivalcev, ki živijo v stosedemintridesetih naseljih. Naselja so združena v dvanajst krajevnih skupnosti : Višnja Gora, Šentvid pri Stični, Stična, Muljava, Ivančna Gorica, Zagradec, Ambrus, Metnaj, Dob, Temenica in Sobrače. Višnja Gora je mestece s starim mestnim jedrom, ki leži na podolgovatem griču pod razvalinami starega gradu. Staro mestno jedro leži na nadmorski višini tristo štiriinosemdeset metrov, novejše naselje pa leži nižje na nadmorski višini tristo osem metrov. Arheološke najdbe pričajo o poselitvi Ilirov in Keltov na tem območju. Šentvid pri Stični je nekdanja prafara, v zgodovinskih virih je prvič omenjen leta tisoč sto dvaintrideset. Krka je vas, kjer se občina Ivančna Gorica stika s Suho Krajino. Vas leži na nadmorski višini dvesto sedeminosemdeset metrov, v njeni bližini je izvir dolenjske reke Krke. Reka izvira v bližini Kraške Jame, severno od vasi Gradiček. Z vsemi rovi skupaj je Kraška jama dolga skoraj petsto metrov ter široka do trideset metrov. Velja za izredno turistično točko občine Ivančna Gorica, turistom je možen ogled le dela celotnega jamskega sistema. Ogled je pogojen z vodnatostjo izvira, v njeni bližini pa se nahaja še ena jama. Poltarica je jama in pritok Krke, njen ogled je rezerviran za izkušene jamarje. Vasi Krka daje pečat znana romarska cerkev sv. Kozme in Damijana. O življenju na tem delu občine Ivančna Gorica v davnini priča arheološko najdišče na pobočju Ciganovega vrha.

Ivančna Gorica je občina na območju slikovitih dolenjskih gričev.

Radlje ob Dravi, občina na izjemni lokaciji

Radlje ob Dravi so naselje nastalo na lokaciji, ki ga odlikuje izjemna prometna lega .

Prometna lega je igrala pomembno vlogo v zgodovini naselja Radlje ob Dravi. Severno od kraja se nahaja Radeljski prelaz preko Kozjaka. Radeljski prelaz se nahaja na nadmorski višini šesto štiriinsedemdeset metrov . Preko njega pot vodi v sosednjo Avstrijo do naselja Ivnik. Naselje z tisoč petsto prebivalci se nahaja na pomembni povezavi, ki povezuje Radlje ob Dravi z Labotsko dolino na vzhodu avstrijske zvezne dežele Koroške. Druga pomembna povezava je prehod preko reke Drave. Občina Radlje ob Dravi meji na zahodu na občino Muta, na zahodu in jugu meji z občino Vuzenica, jugovzhodni mejni pas jo povezuje z občino Ribnica na Pohorju, na vzhodu pa se nahaja občina Podvelka. Na severu občina meji s sosednjo Avstrijo. Središče občine Radlje ob Dravi je istoimensko naselje z dva tisoč osemsto prebivalci. Locirano je na višje ležečem robu široke rečno-ledeniške nasipine v Dravski dolini. Krajevna skupnost Radlje ob Dravi je sestavljena iz osmih naselji, ki so locirana na površini tri tisoč štiristo hektarjev in štejejo skupa štiri tisoč štiristo prebivalcev. Na tem območju najdemo zanimive priče o zelo stari tradiciji naseljenosti območja. V jami pod Herkovimi pečinami so bili najdeni ostanki kamnitega orodja, na dobravi pa ostanke rimske ceste ter gomilsko grobišče. Območje je bogato z etnološkimi spomeniki, zgodovinskimi spomeniki in naravnimi znamenitostmi. Izjemen etnološki spomenik je kmečka hiša s kaščo na kmetiji Junter, kozolec toplar, trško domačijo Rosnehof, domačijo Gavger ter hišo Tilk v Spodnji Vižingi. Med pomembne arhitekturne spomenike sodijo razvaline gradu, dvorec Marenberg podružnične cerkve sv. Treh Kraljev in sv. Janeza, samostan dominikank. Med znamenitosti sodijo še Kalvarija, Kapelica pri dvorcu, Stari grad, Rožni dvor in Marenberški dominikanski samostan.

Radlje ob Dravi je do petdesetih let minulega stoletja nosilo ime Marenberg, v starejših obdobjih pa Marenberch in Merenberg.

Več

Komenda, razpotegnjeno naselje

Komenda je razpotegnjeno naselje ter občina .

Nahaja se ob lokalni cesti, ki se navezuje na pomembno prometnico. Pomembna prometnica je glavna cesta, ki povezuje Kranj z Mengšem. Komenda se lahko pohvali s izjemno arhitekturno dediščino, njen center je staro cerkveno središče . Na širšem območju lokacije današnje župnijske cerkve svetega Petra, se je skozi stoletja zvrstilo veliko cerkva, najstarejša omemba sega v sredo dvanajstega stoletja. V omenjenem obdobju je na tem mestu stala cerkev svetega Petra, takratni župnik je omenjen v arhivskih zapisih župnije Vetrinj na obrobju Celovca. Stoletje in pol kasneje pa se v zgodovinskih zapisih pojavi omemba hospitala . Komenda je novo baročno cerkev dobila v začetku osemnajstega stoletja. Ta je bila po potresu ob koncu devetnajstega stoletja obnovljena in povečana. Posebnost cerkve, ki jo Komenda lahko s ponosom pokaže vsem obiskovalcem in turistom, sta oltar in prižnica. Sodita med najlepše oltarje oziroma prižnice v Slovenije. Načrte za oltar je izdelal slovenski baročni slikar Franc Jelovšek. Ime Komenda izhaja iz poimenovanja posesti viteškega reda. Pomeni pa najmanjšo upravno enoto oziroma posestvo viteškega reda. Povzeto je preko nemškega izraza Kommende. Izvor tega je v srednjeveško latinskem izrazu za zaupano posest, namestništvo oziroma skrbništvo. Več stoletji so na tem območju živeli Malteški vitezi. Komenda je poleg tega gostila sedež prafare svetega Petra. Tradicija konjeništva izvira iz prisotnosti Malteškega viteškega reda. Ta je v okolici spodbujal konjerejo. Konjske dirke imajo tudi tradicijo iz sedemnajstega stoletja. Tradicija se je ohranila do današnjih dni. V naselju deluje konjeniški klub in hipodrom. Danes Komenda šteje tisoč prebivalcev, občina pa šest tisoč prebivalcev. V občino sodijo poleg istoimenskega naselja še Breg pri Komendi, Gmajnica, Gora pri Komendi, Klanec, Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt pri Komendi, Poslovna cona Žeje pri Komendi, Potok pri Komendi, Suhadole, Žeje pri Komendi.

Komenda je številnim znana predvsem po tradiciji konjeniških tekmovanj.

Borovnica, ograjuje ljubljansko barje

Borovnica omejuje ljubljansko barje na njegovem južnem delu.

Naselje Borovnica se nahaja na vstopni točki v južni del Barja. Ta točka predstavlja najbolj južni del barja. Območje občine Borovnica pa sega preko te točke in sega v njegovo notranjost do struge, ki jo ustvarja reka Ljubljanica . Južno od naselja se nahaja dolina potoka Borovniščica, dolino obdajajo gorati svet. Naravno okolje je na tem kraju bogata mešanica različnih tipo. Kotlina, kjer leži Borovnica, je bilo svoj čas plitvo jezero. Kontrast Ljubljanskemu barju daje tipična kraška pokrajina na drugem koncu, na splošno pa gre za stičišče predalpskega in dinarskega sveta. Omenjene naravne značilnosti območja so dajale odlične pogoje bivanja v starejših obdobjih zgodovine. Borovnica v slovenskem izrazoslovju ni le ime naselja na robu ljubljanskega barja, ampak tudi slastni sadež. Pogoji za uspevanje sadeža so odlične, območje se lahko pohvali z bogato bero modrih jagod. Tej posebnosti je posvečen tudi praznik borovnic. Obiskovalci imajo na območju občine številne kulturne znamenitosti. V grbu občine Borovnica je upodobljen nekdaj pomemben objekt južne železnice, zgrajen v času avstro ogrske monarhije. Od tega nekdanjega objekta je ostale le skromen steber. Začetek konca pa je prineslo izsuševanje tal, kar je neposredno vplivalo na temelje in postopno propadanje objekta. Začelo se je z raznimi omejitvami, končalo pa z dokončnim uničenjem sredi dvajsetega stoletja. Borovnica ima v povezavi z objekti južne železnice, zgrajenimi času avstro ogrske monarhije, še eno znamenitost. Ta je k sreči v veliko boljšem stanju ter nudi vpogled v kulturo gradnje takratnih časov. Obnovljena postaja je ne gradbena mojstrovina na ogled, ampak tudi zgled ohranjanja tehnične dediščine na naših tleh. Gre za enega v nizu nekdaj pomembnih, danes pa sila zanimivih objektov, ki se v večjem številu bohotijo južno, na trasi proge prosti morju.

Borovnica je polna znamenitosti, mimo katerih se ne gre zgolj voziti, ampak si jih ogledati.

http://www.mojaobcina.si/borovnica/