Odpoved delovnega razmerja je lahko redno, lahko pa je tudi izredno. Med seboj se razlikujeta, zato je še kako pomembno, da vemo, kakšna je bistvena razlika med njima. Delovno razmerje se sklene s pogodbo o zaposlitvi, s katero se delodajalec in njegov zaposleni, med seboj dogovorita o pravicah, pa tudi o obveznostih iz tega razmerja. Stranki, ki sta podpisali pogodbo o zaposlitvi, sta enakovredna partnerja, kar pomeni, da sam delodajalec ne more enostransko ali samovoljno odločati o pravicah in obveznostih delavca. Pogodbo o zaposlitvi pa lahko delodajalec odpove zgolj v zakonsko določenih primerih in samo takrat, ko so za kaj takšnega podani resni in utemeljeni razlogi. Delovno razmerje se lahko preneha zaradi več razlogov, prav vsak med njimi pa mora biti utemeljen.
Prav od razlogov za odpoved delovnega razmerja je odvisno vse, tudi to, kakšne pravice pripadajo odpuščenemu delavcu. Razlog za odpoved delovnega razmerja je lahko prenehanje pogodbe v primeru, ko je bil delavec zaposlen za določen čas. Ko delavcu poteče pogodba za določen čas za katerega je bila le ta sklenjena, dobi delavec odpoved, in sicer brez odpovednega roka. Takšnemu delavcu ob prenehanju delovnega razmerja ne pripada odpravnina, pripada pa mu nadomestilo za čas brezposelnosti, če je bil v zadnjih mesecih zaposlen najmanj eno leto. Odpoved delovnega razmerja se lahko zgodi povsem sporazumno, kar pomeni, da se delavec in delodajalec sporazumno dogovorita in razveljavita pogodbo o zaposlitvi. Toda takšen sporazum mora biti podan v pisni obliki, zaposleni pa mora vedeti, da tudi v tem primeru ne more uveljavljati pravice do nadomestila za čas brezposelnosti. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je v slovenskem pravnem sistemu nov inštitut. Odpoved delovnega razmerja je lahko izredna in redna, bistvena razlika med obema pa je v odpovednem roku. Odpoved delovnega razmerja in postopke v njegovi zvezi ureja Zakon o delovnih razmerjih.