Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odziv posameznika na vsako spremembo, ki se ji moramo v življenju prilagajati. Če določene spremembe sprejemamo kot izziv, je lahko stres tudi pozitiven odziv našega telesa, ki ni škodljiv. Škodljiv in zdravju nevaren pa je takrat, ko dobimo tisti nadležni občutek, ki ga mnogi še kako dobro poznamo, to je takrat, ko zahteve okolja prežejo naše zmožnosti. Ko se znajdemo v potencialno nevarni situaciji naše telo reagira, in sicer tako, da se odziva na svojevrsten način. Fiziološko gledano je stresen prav vsak dogodek, oziroma vsaka situacija, ki povzroči izrazit odziv nadledvičnih žlez. Ko smo v stresni situaciji, postane dihanje hitrejše in bolj plitvo, kar mišicam zagotavlja več kisika. Pri tem začne srce utripati hitreje, krvne žile se razširijo, poveča se dotok krvi v možgane in v mišice.
Telesni znaki stresa so poleg tega še visok krvni tlak, težave z dihanjem in požiranjem, stres pa prinaša še občutek slabosti, zmanjšano odpornost, navali vročine in mraza, potenje, zardevanje, suha koža, zbadanje in pogosto uriniranje. Stres je nujen za preživetje. Če naši predniki ne bi občutili stresa ob nevarnih situacijah, nas danes več ne bi bilo. Lahko ga delimo na kratkotrajni ali akutni in na dolgotrajni ali kronični stres. Občasni ali kratkotrajni stres je nekaj povsem normalnega in ga telo prenese brez posebnih težav, saj, ko se telo umiri tudi stres izgine. Ampak če se stresorji čez čas akumulirajo, postane telo nezmožno boriti se tudi z najmanjšimi količinami stresa. Možgani, srce, pljuča, ožilje in mišice postanejo tako kronično preobremenjeni, da lahko pride do poškodb oziroma okvar. Prav ta stres je tisti, ki lahko sproži nastanek ali pa poslabša stanje bolezni srca, kapi, večjo dovzetnost za okužbe, motnje spanca, spolne in reproduktivne motnje, motnje v spominu in učenju, težave z debelostjo, kronični stres pa vodi do depresije.