Hernija se lahko zdravi konzervativno ali operativno

Ko enkrat začutite nenadno bolečino, ki kar ne izzveni in ne izzveni, gre po vsej verjetnosti za hernijo. Razlogov, zakaj se pojavi hernija, je kar precej, kljub temu, da pa delate vse prav, se pravilno držite, pravilno dvigujete bremena, pa še ne pomeni, da se hernija ne more pojaviti. Prav tako se lahko, saj lahko pride do nje tudi zaradi genske zasnove ali pa starostne spremembe, torej obrabe.

Je pa tako, praviloma se je najbolje takoj zglasiti pri zdravniku na pregledu, da vas napoti naprej na ustrezne preiskave k specialistu, ki pogleda, če je za bolečine res kriva hernija zdravljenje pa se začne takoj, ko so znani rezultati, kako daleč je medvretenčni disk zdrsnil. Na začetku je praviloma tako, da zdravnik predpiše ustrezne vaje, s katerimi se raztegne točno ta predel, ki je poškodovan in boleč, lahko pa se na samem začetku tudi predpiše le počitek z vročimi obkladki.

Hernija povzroča res neprijetno bolečino
Razlogov za pojav hernije (in poškodbo živcev) je več, eden od njih je tudi genski.

Prav zato, ker pacient ne more točno vedeti, kako naj se hernija zdravi zdravljenje pa je lahko zelo različno, je prav, da obiščete zdravnika

Kako se bo pozdravila hernija, je nemogoče v naprej predvideti, edino kar pa upoštevajte, pa je to, da se bodo bolečine sicer zmanjšale tekom nekaj let, marsikdo jih niti čutil ne bo več, saj bo že navajen na toliko bolečin in bo potem mnenja, kako je prav, da se ni odločil za zdravnika in podobno.

Zdravljenje hernije namreč niso obiski zdravnika, ampak vse, kar zdravnik priporoči, torej tudi vaje, kakšna protibolečinska tableta za lažjo telovadbo, ki v večini primerov mora biti. Prav tako pa niso pomembne le protibolečinske tablete, ampak je v vsakem primeru priporočljivo, da se določite za Neuronal, ki ga prodaja podjetje Panakea, ki pomaga pri obnovitvi vseh živcev, ki so bili poškodovani zaradi tega, ker se je pojavila hernija. Zato se je vsekakor pametno oglasiti tako pri zdravniku kot tudi pogledati, kaj Panakea ponuja in videli boste, da bodo rezultati sprejemljivo dobri.

Šentjanževka, priljubljena zel

Šentjanževka sodi med priljubljena zdravilna zelišča v Sloveniji ter tudi v regiji. Priljubljenost na starem kontinentu je zelo stara, glede na pisne vire več kot dve tisočletji. O njej so pisali v antiki, pred mnogimi stoletji so jo uporabljali za zdravljenje psihičnih in somatskih bolečin, starogermanske kresne kulture jo poimenovali prinašalko svetlobe. S prihodom krščanstva se je uveljavilo ime šentjanževka, ker cveti najbolj intenzivno ravno v času godu Janeza Krstnika. To je štiriindvajseti junij, ki ima v starih ljudskih običajih poseben pomen. Šentjanževka sodi v družino krčničevk, v to družino so uvrščena predvsem drevesa in grmi s celimi, nasprotno nameščenimi listi. Gre za do šestdeset centimetrov visoko samoniklo trajnico, listi obrnjeni proti svetlobi nam razkrijejo prosojne pike v katerih se nahaja eterično olje, v črnih pikah pa j shranjeno rdeče olje. Ljudem šentjanževka koristi v številnih oblikah ter na različne načine. Za celjenje ran in opeklin se uporablja šentjanževka namočena v olju, poznamo čajni napitek iz šentjanževke, šentjanževka se v majhnih količinah lahko uporablja tudi v prehrani.

Šentjanževka - zdravilna rastlina

Psihotropno sredstvo in antidepresiv

Novejša dognanja kažejo, da šentjanževka še lep čas ne bo izgubila svoje priljubljenosti. Zgolj povečala se bo njena priljubljenost, saj je bila nedavno ugotovljena njena sposobnost motiviranja organizma k odpornosti proti kužnim klicam. Šentjanževka med drugim vsebuje hiperforin in imanin, ki kažejo večje učinke od sedaj znanih učinkovin. V ljudskem izročilu je šentjanževka poleg omenjene sposobnosti celjenja ran in opeklin, koristna tudi za lajšanje bolečinam v živcu, pri vnetju veznega tkiva in išiasa, migreni, močenju postelje, kot učinkovina homeopatskih pripravkov. Kot psihotropno sredstvo šentjanževka vpliva na duševno aktivnost, pomirja, odpravlja tesnobo, razblini strah, odžene potrtost, malodušje, brezvoljnost. Znani so vplivi na izboljšanje razpoloženja, povečanje telesne in duševne zmogljivosti, posebno učinkoviti so pri ljudeh občutljivih na vremenske spremembe. Šentjanževka je primer, kjer sodobna znanost in stara ljudska modrost najdeta skupni jezik. Več o uporabi šentjanževke si lahko preberite na strani vzajemna.si.

Ne zmorem več

Imate občutek, da je vsega preveč? Da enostavno ne zmorete vsega, ne glede na to, koliko se trudite? Da ste nenehno utrujeni in izčrpani? Ali pa se vam je nabralo toliko različnih težav, da jih ne zmorete več reševati, saj sploh ne veste, kje začeti? Morda se utapljate v občutku nemoči, v občutku, da bi morali svoje življenje živeti drugače, a tega ne znate. Brez panike: niste edini, ki se počutite tako. Za takšnimi občutki trpi ogromno ljudi po vsem svetu. V določenih delih sveta takšne občutke ljudje držijo v sebi, saj ne vedo, kam se obrniti po pomoč. V drugih delih sveta pa vsakdo ob takšnih občutkih pomisli le na eno: pomaga mi lahko le psihoterapevt.
Preberi več o Ne zmorem več

Možganska kap potrebuje takojšno prvo pomoč in zdravniško oskrbo

Možganska kap je nenaden dogodek, katerega hujše posledice lahko preprečuje zdravniška oskrba. V javnosti lahko možganska kap prizadene veliko število ljudi. Ustrezna prva pomoč je ključnega pomena, da prizadeta oseba dobi ustrezno zdravniško oskrbo čim prej. Preden pokličemo reševalce je potrebno izvesti test, s katerim se prepričamo v nujnost primera oziroma nujnost oskrbe prizadete osebe.

V primeru možganske kapi moramo takoj ukrepati

S pomočjo ne gre odlašati

Odklanjanje pomoči ima različne oblike in tudi različne vzroke. Ker možganska kap ne izbira ne ure, dneva, osebe, se pojavi nenadoma v praktično vseh mogočih situacijah. To so lahko dogodki in prireditve, možganska kap se lahko zgodi na delovnem mestu, v času izvajanja prostočasnih aktivnosti in podobno. Ker se pogosto možganska kap zgodi v množici je nemalokrat prisotno čakanje na osebo, ki bo prva nudila pomoč. Ljudje se izmikajo nudenju pomoči, naredijo se gluhe, obrnejo se stran in podobno. Verjetno bi bilo v takih primerih dobro pomisliti, da bomo nekoč v prihodnosti sami potrebni enake pomoči. O našem zdravju in sposobnostih za življenje bodo odločale sekunde, ljudje okoli nas pa bodo počeli isto kot mi. Se izmikali, se delali gluhe, gledali stran in podobno. Ali je človeka prizadela možganska kap ali gre za kaj drugega ugotovimo z preprostim testom. Bolniku izrečemo stavek s preprostimi besedami ter mu naročimo, naj ga ponovi. Zdrav človek s tem ne bo imel težav, bolnik pa bodo imeli težave. V naslednjem preizkusu potencialnega bolnika prosimo, da se nasmeje. Bolnik bo imel eno stran povešeno, pri zdravem človeku so ustnice simetrične. Zadnji test je naročilo bolniku, naj iztegne roke v višini ramen. Bolniku bo ena stran omahnila, zdrav človek roke v tem položaju obdrži brez težav. Rezultati testa nam bodo pokazali, ali je potrebno poklicati reševalce. Možganska kap zahteva takojšnje ukrepanje, zato moramo z opisom bolnika, lokacije in drugimi informacijami reševalcem omogočiti čim boljšo in hitrejšo oskrbo prizadete osebe. O zdravstvenem zavarovanju v primeru možganske kapi si lahko preberete na spletni strani www.vzajemna.si.

Anksioznost, tesnoba ali bojazen

Anksioznost, tesnoba ali bojazen je občutje negotovosti, pričakovanje česa neprijetnega, brez pravega razloga. Anksioznost spremljajo vegetativni pojavi, kot so pospešeno dihanje, pospešen srčni utrip, drhtenje.

Anksiozne motnje so pogoste psihiatrične motnje

Anksiozne motnje so pogoste psihiatrične motnje

Številni pacienti z anksioznimi motnjami doživlja fizične simptome, povezane z anksioznostjo. Njihova prva pomoč je največkrat osebni zdravnik. Kljub pogostosti je anksioznost v mnogih primerih neprepoznana in nezdravljena klinična težava. Anksiozne motnje povzroča interakcija biopsihosocialnih dejavnikov, ki v danih razmerah, pod izpostavljenostjo raznim zunanjim vplivom, proizvedejo klinično prepoznavne sindrome. Motnje povzroča prevelika zaskrbljenost in tesnoba, zaradi česar je anksizno motnjo težko nadzorovati. Zaskrbljenost in prekomerna tesnoba sta povezani z vsaj tremi od simptomov, kot so nemir, vznemirjenost ali zaskrbljenost, težave s koncentracijo, hitra utrudljivost, razdražljivost, mišična napetost, motnje spanja. Na anksioznost vplivajo zunanji vplivi, kot so stres, travme in razni drugi zunanji vplivi. Dovzetnost za anksiozne motnje je lahko podedovana, lahko je posledica doživetji iz otroštva. Povzroča jih lahko hladen odnos staršev do otrok, nenadna ločitev otroka od staršev. Generalizirana anksiozna motnja se lahko pojavi po dogodkih, kot je smrt bližnjega sorodnika ali druge drage osebe. Pri ljudeh z generalizirano anksiozno motnjo so prisotni tako psihološki, kot telesni simptomi. Psihološki se pojavljajo ves čas, telesni pa le občasno. Psihološki simptomi so napetost, motnje koncentracije, neprestana zaskrbljenost, motnje spanja z občasnimi morami in drugi psihološki simptomi, telesni pa glavobol, potenje, tresavica, zardevanje in drugi simptomi. Anksioznost se največkrat zdravi z zdravili ali psihoterapijo. Za zdravljenje z zazdravili se uporabljajo starejša, kot novejša zdravila. Starejša so triciklični antidepresivi, novejša pa zaviralci ponovnega privzema serotonina. V primerjavami s starejšimi zdravili za anksioznost, so novejša varnejša ter lažja za uporabo. Starejša zdravila pa so učinkovitejša pri zdravljenju nekaterih anksioznih motenj. Pri vseh zdravilih se je potrebno zavedati prisotnosti nezaželenih stranskih učinkov. Nezaželeni stranski učinki se pri zdravilih za anksioznost kažejo na različne načine in v različnih oblikah. O anksioznosti si lahko več preberete tudi na spletni strani Vzajemne.